Zadnje leto sem delal za podjetje, ki med drugim dela z večjimi logističnimi podjetji in moram priznati, da je logistika zanimiva reč. Osebna logistika, pa je malo manj zanimiva. Pravzaprav je zoprno in nadležno opravilo, ki je še posebej tečno, če se morate seliti med majhnimi (po možnosti najemniškimi) stanovanji, kar je trenutno moderno za večino prebivalstva Zahodne Evrope, ki je mlajše od 35-38 let. Še bolj zoprno pa je, če imate veliko “krame”.
Slovenija je krasna in velika država, kjer je prostora v izobilju. Nepremičnine so poceni in povsem enostavno je najti veliko stanovanje s kletjo, garažo, ali pa rumplkamro kamor lahko spravite smučke, pa ta stare smučke, pa 4 pare pancarjev, pa kitaro in jahalnega konjička iz otroških let, pa palice za smuči, rezalnik za ploščice, ta staro posodo, vse orodje, 3 pare gojzarjev, salamoreznico in še mnogo drugega (jasno x2, če živite s partnerjem + vse njene knjige od 8 leta dalje) - torej reči, ki jih ne morete imeti v stanovanju. To jasno ne drži.
Če, kot večina mladih, te možnosti nimate, pokličete na pomoč prijatelja, ki si od strica sposodi kombi in vašo kramo, ki je ne morete shraniti, enostavno odpeljete k teti na vas, kjer jo lahko mirno pustite na podstrehi dokler ne segnije, oziroma dokler ne padete v demografsko skupino, ki si lahko privošči velik kredit ali mastno najemnino za veliko stanovanje z garažo, kletjo ali rumplkamro. Staršev jasno ne želite obremenjevati, ker ste se od njih odselili in je ta zgodba zaključena, torej je dobra teta ali stric edina alternativa.
Pravzaprav nisem prepričan, ali je selitev in začasno hranjenje imovine pri nas resnično “problem” med mladimi. Prijateljičin je, pa moj bo tudi, saj kaže, da se te dni za nedoločen čas selim v tujino. In ker sem svojčas veliko potoval po Zahodu in po Zahodni Evropi sem se jasno spomnil, kako bom ta problem rešil. Vso kramo, ki mi bo v napoto v času ko/če bom oddal stanovanje, bom enostavno shranil v “self storage” skladišču. Nekaj takega - warehousing - na veliko že reklamirajo ob južnem izvozu ljubljanske obvoznice.
Jasno sem poklical na objavljeno številko, vprašal, če ponujajo to kar oglašujejo in izkaže se da ne. Razočaran sem 3 dni srfal po spletu in poklical mnoga “navadna” skladišča ter ugotovil, da nihče v okolici Ljubljane ne nudi “self storage” storitev, sploh pa ne za fizične osebe.
Da je tak biznis na zahodu, kjer so stanovanja draga in selitve pogoste, popularen že vrsto let je samoumevno. In ni razloga, da v Sloveniji ne bi bil. Nepremičnine so, glede na prihodek svinjsko drage in majhne, študentarija se na veliko seli v Ljubljano in Maribor kar cenam ne pomaga, mladi zaposleni na veliko menjajo najemniška stanovanja in srečni mladi pari, ki so skupaj komaj kupili malo večjo nepremičnino crkujejo vsak dan. Krama pa ostaja.
Torej, naj se nekdo že za božjo voljo spravi in malo bolj pametno strži svoje prazno veliko skladišče… Skeptikom na ljubo pa: če tak posel deluje na Švedskem, kjer je prebivalcev na kvadratni kilometer manj kot tu, kjer so nepremičnine glede na prihodek cenejše in kjer je mobilnih priseljencev manj kot v Sloveniji, ni razloga, da kaj takega ne bi delovalo pri nas.
Ponudnikov se kar vrsti, najbolj uspešen pa je jasno tisti, ki ima najbolj uporabno spetno stran… Kar poglejte.
Plečnik - kulturni ambasador Slovenije - bo s strani države sicer prejel imenitno 
