Včeraj sem slučajno naletel na profesionalno spoliran sodelavkin CV, v katerem je med drugim zapisano, da ima diplomo iz tega in onega, magisterij iz nečesa tretjega, svakojake izkušnje in zaključenih prek 30 izpitov (courses) na neki nepomembni univerzi.
Pa sem povprašal, kaj je tole zadnje in je odvrnila, da so nekatere univerze pri njih (v zvezni New Jersey v sanjski Ameriki) blazno kul. Da je možno hoditi na izbrano univerzo, kjer se v popoldanskih urah posluša zanimiva predavanja tipa “for professionals”, katera so zgoščena v mesec večernih seans, temu takoj sledi tudi izpit oziroma certificiranje.
Študenti tako po zaključenem “obveznem” študiju postanejo neke vrste ekskluzivni člani univerze in jo ob priliki, oziroma po potrebi, koristijo za pridobivanje novih znanj, ko se taka potreba pojavi v njihovem poklicnem življenju. Tako se lahko, kot se trenutno aktualno reče, “vseživljenjsko izobražujejo”, certifikate (oziroma ocene posamezno izbranih izpitov) pa pridno zlagajo na kup. Vsaka šola, jasno, nekaj stane, tako se pač plačuje izobraževanje na komad, course, predmet ali kakorkoli želite. In kot slišim, originalno sestavljene kurikulume ter množico pildkov, ki potrjujejo pridobljena znanja, delodajalci baje precej spoštujejo. Še bolj pa se spoštuje dejstvo, da je nekdo dovolj odgovoren, da ne dela 12 ur dnevno, temveč se drži dogovora, naredi svoje v dogovorjenem času in preostanek časa investira v izobraževanje.
Kako krasno bi bilo, če bi bilo tudi pri nas kaj takega mogoče, ne pa da je potrebno slediti programu, ki ga pripravljajo stari prdci, katerih glavna briga je, da ne delajo temveč učijo znanja željnih študentov nepotrebnih in zastarelih znanj, katera so morali sami nekoč osvojiti ker…
No ja, jaz sem še slabši, saj veste: “Kdor ne zna delati uči, kdor ne zna učiti pa kritizira.”
Imam slab dan, zjutraj sem se peljal v službo in ugotovil, da sem letos veliko delal in se premalo učil. Cepec.
tole tvoje pisanje sem čisto slučajno našla, po ne vem kakšni poti, pa mam komentar, saj pogosto razmišljam o tej temi. torej
ma, nisi edini, ki ugotavlja na vsake toliko časa, da gre vse mem, in da ne vlagaš v “izobraževalne certifkate”; ter da je tvoj cv čisto prekratek
ampak na koncu ugotoviš, da kar šteje je, da se znaš pri delu učiti iz lastnih izkušenj ter napak, in je tako vsaka izkušnja boljša, kot pa če je ne bi bilo; ter da ti pri tem noben certifikat ne bo kaj preveč pomagal; še posebej pa ne pri izkoriščanje možnosti ‘out of the box’ koncepta reševanja težav oz. izzivov; to ti dajo ljudje, s katerimi delaš