Tu bo nastal prvi slovenski spletni idejozin. Moral bi biti gotov že za novo leto pa…
Gre nekam počasi. No, do petka bo napisan manifesto, čez vikend bomo naredili malo lepšo podobo, potem pa dalje… Se vidimo.
Jan & Samo
Železnica
Published by January 21st, 2007 in Zahodni trendi / Čez Alpe and Domači trendi. 3 CommentsPredno se lotim novejših tehnoloških idej, velja pogledati, kakšno je stanje pri osnovnih, infrastrukturnih dejavnostih.
Celovita prenova/modernizacija železniškega prometa v Berlinu je stala dobrih 10 mrd €, izvedba pa poteka 7 let. Sprašujem se, ali je možno, da mesto Ljubljana (ki ima zelo podoben projekt zakopan v predalu oddelka za urbanizem), zbere pogum za cca. 4 mrd € vreden projekt, ki bi med drugim:
- razbremenil mesto cestnega prometa (predvsem dnevne migracije na delo),
- izboljšal kvaliteto življenja prebivalcem Ljubljane (ne samo tistim ob progi) in drugim (mestne “udobnosti” bi bile bližje vsem),
- povečal kapaciteto železniškega prometa, hkrati pa preusmeril tovorni promet na obvozno železniško progo in
- posledično zavel svež razvojni potencial v mestu.
Glavni poudarki projekta so železniška obvoznica (tovorni promet) iz Brezovice mimo Dravelj in Tomačevega proti Zalogu, preselitev glavne (severne in zahodne) vpadnice v tunel pod Rožnikom (in parkom Tivoli), nova potniška železniška postaja, ter preselitev tovorniškega centra v Zalog, sama izvedba pa naj bi trajala 15 let (sicer ne razumem, kako lahko Nemci naredijo večji projekt hitreje, ampak pustimo to za drugič).
Prednosti berlinskega projekta (pdf, 1,2 MB) je veliko, za občutek primerjamo samo čas potovanj. Zanimivo je, kako je lahko pot od Ljubljane do Kopra po cesti dvakrat hitrejša kot z vlakom (vlak 2:20, z avtom vsaj polovico manj), medtem ko je pot med Berlinom in Leipzigom z vlakom krajša - vlak 1:10 (glej pdf), avto 2:11).
Vlaki so poleg tega tudi okolju prijaznejši, kar seveda ni zanemarljivo, če želimo kdaj doseči cilje kyotskega protokola. Seveda je alternativa tudi, da vsako leto namenimo dobre 0,5 mrd € za avtoceste in se začnemo vozit z avtomobili na električni pogon.
Gledano od daleč bi rekel, da Ljubljana nima perspektive, če se takšnega projekta ne loti v tem desetletju. Križišče 5. in 10. evropskega prometnega koridorja bo od predvidenem povečanju transporta “preveč” za obstoječe stanje. Kakorkoli že kaže, tudi Hrvati bodo enkrat v EU, pa še kdo in samo nova potniška postaja takrat (verjetno pa že prej) ne bo dovolj.
Če me kdo torej vpraša, sem za, gremo gradit! (4 mrd €, phe!)
Ps: čisto za konec, ni ga čez pravico avtorja, da zavrne slabo izvedeno delo.
iPhone, ki ga na domači spletni sceni vsepovprek opevajo, je zanič ker:
Samo: “Ima gnilo baterijo!”
Jan: “Se ga ne da normalno uporabljati med vožnjo.”
Vse drugo špila, štima, je lepo in čedno in zabavno in tako dalje… Ampak, reč je treba vsak večer hranit, oziroma pustiti vse zabavne in lepe funkcije pri miru, da baterija zdrži ves dan. Kar pa je precej zoprno.
Drugi problem, ki pa gre meni še bolj na živce, pa je ta, da ne morem v miru tipkati po telefonu. Še več, moram vanj gledati in zato uporabiti (po prezentaciji sodeč) kar obe roki. Dvomim, da se bo dalo nanj tipkat enoročno in to z velikimi palci, kot so moji.
Oba problema se da rešit:
Baterije se bodo tako ali tako rešile z dodatnimi cegli, ki se bodo na telefon priklopili tako kot zunanji iPod power packi, za display pa bi prišlo v poštev nekaj takega:
Več o tehnologiji najdete: TULE.
Je pa res, da bi ob uporabi take tehnologije postal Samov problem še večji.
Dokler ga ne dobiva v roke, prisegava vsak na svoj telefon. Jaz na Nokio, Samo pa na svoj damski BenQ.
Potni stroški ali spletne konference?
Published by February 19th, 2007 in Zahodni trendi / Čez Alpe, Ideje and Poslovne. 5 CommentsTežko verjeti, ampak več kot polovica kolegov s faksa redno službeno potuje na (po mojem mnenju) nepotrebne službene poti. Dajmo pogledat, zakaj se mi zdi to jako neumno. Naraščajoča uporaba širokopasovnih povezav v podjetjih, pa tudi v gospodinjstvih, omogoča inovativnim podjetjem pozitivne substitucijske učinke na dveh do nedavnega neizogibnih stroških.
Med fiksnimi stroški je kandidat za izboljšavo strošek poslovnih prostorov, med variabilnimi pa potni stroški.
Eee, spletne konference?
Za začetek, spletne konference niso IM chati (Windows Live Messenger, Google Talk, Yahoo Messenger, AIM) ali IP klici z videom (Skype, SiOL komunikator). Med bolj glasnimi v svetu sta Microsoft Office Live in Adobe Acrobat Connect Professional. Za razliko od konferenčnega klica (ki včasih že zelo pomaga - jaz ga spet nimam vključnega, zoprno) lahko v spletnih konferencah pregledujete praktično vse oblike elektronskih dokumentov (da, word, excel tudi, seveda, slike in video, celo glasbo, da ne govorimo o cad skicah idr.). Za ekstra bonus lahko vse skupaj tudi posnamete v priročnem video formatu, tako da namesto interpretacije sestanka sodelavcem podate kar link na “sestanek”. Oh, IP & html… 
Namišljen poslovni primer
Manjše podjetje (50 zaposlenih) posluje na treh lokacijah (da bo bolj domače: Ljubljana, Zagreb, Beograd), na posamezni lokaciji imajo v najemu 250m2 poslovnih prostorov in zaradi prepletenosti poslovanja po 4 zaposleni iz posamezne pisarne na tedenskih srečanjih usklajujejo tekoče posle.
Podjetje izvede študijo izvedljivosti (računalniki: imajo, internetna povezava: imajo) in ekonomske upravičenosti. Ker niso od muh, se odločijo za dražji paket, z vsemi funkcionalnostmi.
Ob uvedbo nove tehnologije podjetje hitro ugotovi, da lahko za nekatere zaposlene uvede delo na domu (50% zaposlenih izven pisarne prebije 85% delovnega časa, 25% okvirno 50% delovnega časa, prestali premalo, da bi se ukvarjali z delom na domu/pri naročniku), zato lahko za 40% zmanjšajo najeto površino poslovnih prostorov (in posledično stroškov), na preostalih 60% pa 1/3 preuredijo v “družabni kotiček”/prostor za srečanja zaposlenih, ki večino dela opravijo doma ali pri naročniku.
Za učinkovitejše poslovanje vsem zaposlenim dobavi širokopasovno povezavo na domu (rumeno, oranžno ali modro a kmalu zeleno), 20 izbranim pa tudi brezžično širokopasovno povezavo (rdečo seveda, je pač hitrejša).
Vodstvo podjetja hkrati ugotovi, da privarčevani čas (ni več rednih tedenskih službenih poti) lahko pametneje izkoristi in se odloči uvesti “razširjeni kolegij” vseh zaposlenih. Kljub temu, je časovna poraba v celotnem podjetju zgolj za 4% višja, kot je bila pred uvedbo inovacije, hkrati pa so izboljšali informiranost, komuniciranje in poslovno učinkovitost znotraj in med pisarnami!
Izračun
Zgoraj opisano podjetje na letnem nivoju z inovacijo privarčuje 137.400 € oziroma zniža stroške za 57%. Ne verjamete? Poglejmo, stroški prej 243 tisoč € (poslovni prostor: 250m2 x 3 lokacije x 10€/mesec x 12 mesecev/leto = 90.000€; potni stroški: 4 osebe x 4 izleti/mesec x 2 “pisarni” (pri eni se dobijo, drugi dve potujeta do nje) x 400€ potnih stroškov/osebo.pot x 12 mesecev/leto= 153.600€ in sestanek: 1 dveurni sestanek tedensko = 4 osebe x 3 pisarne x (povprečno) 8 ur/osebo = 96 ur) so za dobrih 137 tisoč evrov manjši od stroškov potem 106 tisoč € (poslovni prostor: 150m2 x 3 lokacije x 10€/mesec x 12 mesecev/leto = 54.000€; potni stroški: 4 osebe x “0″ izleti/mesec x 2 “pisarni” x 400 € potnih stroškov/osebo.pot x 12 mesecev/leto = 0€; spletna konferenca: enkratni strošek = 3.000€ + 50 oseb x 300€/ leto = 15.000€; sestanek: 1 dveurni sestanek tedensko = 50 oseb x “1″ pisarna x 2 ur/osebo = 100 ur; internet: fiksni širokopasovni dostop za 50 oseb x 40€/mesec x 12mesecev/leto = 24.000€ + brezžični širokopasovni dostop za 20 oseb X 40€/mesec x 12mesecev/leto = 9.600€).
Pod črto
Ovrednotil sem zgolj finančni vidik, ker je seveda tega najlažje izračunati (vatle zelo dobro razumemo) in kljub dejstvom, da vam fizičnega stika ne more izboljšati še tako dobra povezava in uporabniški vmesnik spletne konference, sem prepričan, da bo tole še hud biznis… ko bo kdo slišal zanj. Ampak to je že druga zgodba… zato pa piševa blog 
V razmislek
Kaj se zgodi, če lokacije niso bližnje, temveč gre za malce večje razdalje… možni spil over efekti:
- povečana produtivnost (namesto tedenskih srečanj se lahko “srečujejo” večkrat dnevno)
- večja informiranost (srečanja so kot e-zapisi na voljo tudi udeležencem, ki v trenutku sestanka niso na voljo - ali so na drugem srečanju, na dopustu idr.)
- …
No ja, verjetno bolj pomaga, če sploh ne kadite. Ob žalostni vesti, da imate težave z dihali, vas morda pogreje prijetna novica, da lahko formalnosti naročanja uredite kar preko spleta.
Pogumna rešitev, obljubim, da se prijavim online, če bo sila (čeprav se raje ne bi).
Jan, nisi imel ti nekih dobrih predlogov za znižanje čakalnih vrst in nepotrebnih stroškov v našem zdravstvu?
ps: Draga Klinika, moj IE me je opozoril, da vam ne gre zaupati (oziroma certifikatu, ki je/ni nameščen). Priporočam investicijo v nujno potrebnih 400 EUR.
Vseživljenjsko učenje
Published by February 6th, 2007 in Zahodni trendi / Čez Alpe, Državotvorne and Domači trendi. 1 CommentVčeraj sem slučajno naletel na profesionalno spoliran sodelavkin CV, v katerem je med drugim zapisano, da ima diplomo iz tega in onega, magisterij iz nečesa tretjega, svakojake izkušnje in zaključenih prek 30 izpitov (courses) na neki nepomembni univerzi.
Pa sem povprašal, kaj je tole zadnje in je odvrnila, da so nekatere univerze pri njih (v zvezni New Jersey v sanjski Ameriki) blazno kul. Da je možno hoditi na izbrano univerzo, kjer se v popoldanskih urah posluša zanimiva predavanja tipa “for professionals”, katera so zgoščena v mesec večernih seans, temu takoj sledi tudi izpit oziroma certificiranje.
Študenti tako po zaključenem “obveznem” študiju postanejo neke vrste ekskluzivni člani univerze in jo ob priliki, oziroma po potrebi, koristijo za pridobivanje novih znanj, ko se taka potreba pojavi v njihovem poklicnem življenju. Tako se lahko, kot se trenutno aktualno reče, “vseživljenjsko izobražujejo”, certifikate (oziroma ocene posamezno izbranih izpitov) pa pridno zlagajo na kup. Vsaka šola, jasno, nekaj stane, tako se pač plačuje izobraževanje na komad, course, predmet ali kakorkoli želite. In kot slišim, originalno sestavljene kurikulume ter množico pildkov, ki potrjujejo pridobljena znanja, delodajalci baje precej spoštujejo. Še bolj pa se spoštuje dejstvo, da je nekdo dovolj odgovoren, da ne dela 12 ur dnevno, temveč se drži dogovora, naredi svoje v dogovorjenem času in preostanek časa investira v izobraževanje.
Kako krasno bi bilo, če bi bilo tudi pri nas kaj takega mogoče, ne pa da je potrebno slediti programu, ki ga pripravljajo stari prdci, katerih glavna briga je, da ne delajo temveč učijo znanja željnih študentov nepotrebnih in zastarelih znanj, katera so morali sami nekoč osvojiti ker…
No ja, jaz sem še slabši, saj veste: “Kdor ne zna delati uči, kdor ne zna učiti pa kritizira.”
Imam slab dan, zjutraj sem se peljal v službo in ugotovil, da sem letos veliko delal in se premalo učil. Cepec.
